“Davčne razbremenitve naj bodo usklajene z ukrepi na strani porabe”
V Inštitutu Razvojnik, ki sta ga ustanovila lastnik Dewesofta Jure Knez in lastnik Belektrona Boštjan Bandelj, komentirajo predlog interventnega zakona t. i. tretjega političnega bloka, ki med drugim obljublja nižje davke.
V Inštitutu Razvojnik ocenjujejo, da ukrepi iz predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, lahko zaženejo rast in okrepijo gospodarstvo.
“Slovenija mora izkoristiti interventni zakon kot priložnost za ponovni zagon gospodarske rasti, sicer tvega dolgoročno poslabšanje blaginje. Predlagani ukrepi lahko ob ustrezni nadgradnji okrepijo investicije, produktivnost in konkurenčnost ter ponovno spodbudijo gospodarsko aktivnost,” menijo v tem mislišču oz. think tanku, ki ga vodi Sonja Šmuc, v strateškem svetu pa med drugimi sedita Mojmir Mrak in Polona Domadenik Mren.
Slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je po njihovem prepričanju posledica dolgotrajno nepredvidljivega poslovnega okolja in neustreznega davčnega sistema. Takšno okolje zavira investicije podjetij, zlasti v tehnološko posodabljanje in prestrukturiranje, ki sta ključna za dolgoročno rast. Prav investicije v razvoj, tehnologijo in višjo dodano vrednost pa predstavljajo temeljni gospodarski motor države, so zapisali v sporočilu za javnost, piše STA.
Izhodišče interventnega zakona je pravilno
Da bi Slovenija ohranila blaginjo, mora torej spodbuditi prav to investicijsko aktivnost. Brez nje, kot navajajo v inštitutu, ni mogoče doseči višje produktivnosti, kakovostnih delovnih mest in stabilnih javnih financ.
“Razprava o davčnih razbremenitvah zato ni vprašanje koristi za posamezne skupine, temveč ustvarjanja pogojev, v katerih podjetja več vlagajo, rastejo in s tem dolgoročno prispevajo k višjemu življenjskemu standardu vseh,” je njihovo stališče.
Predlog interventnega zakona, ki so ga pripravile in v DZ vložile stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, po mnenju inštituta naslavlja del teh težav. Njegovo izhodišče je pravilno, to je zmanjšati obremenitve, ki zavirajo delo, investicije in produktivnost. To lahko ustvari bolj spodbudno okolje za podjetništvo in razvoj, ocenjujejo v Razvojniku, poroča STA.
Izziv, kako učinkovito porabiti javna sredstva
“Ob tem pa je treba biti realen: pozitivni učinki razbremenitev se pokažejo šele čez čas, medtem ko se izpad prihodkov v proračunu pojavi hitro. Zato morajo biti ukrepi skrbno načrtovani,” poudarjajo v isti sapi.
Predlagane davčne razbremenitve morajo biti zato po obsegu, načinu in časovnici usklajene z rebalansom proračuna in jasnim fiskalnim načrtom. Ta mora pokazati, kako bo država izpad prihodkov nadomestila – z boljšo porabo, jasnejšimi prioritetami in učinkovitejšim upravljanjem javnih sredstev, povzema STA.
Ključnega izziva Slovenije ne vidijo le v tem, koliko država porabi, temveč tudi v tem, kako učinkovito porablja javna sredstva. “Z bolj premišljenim upravljanjem javnih financ je mogoče v srednjem obdobju uravnotežiti proračun tudi ob davčnih razbremenitvah,” so prepričani.
Zato odločevalce pozivajo, da natančno pregledajo proračunske izdatke in pripravijo jasen načrt za omejevanje prekomerne porabe. Hkrati je treba po njihovih besedah povsod, kjer je to mogoče, odločno pospešiti digitalizacijo in avtomatizacijo procesov.
Kot pišemo danes, je ministrstvo za finance proračunske porabnike in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pozvalo, naj predlagajo ukrepe, s katerimi bi zamejili rast proračunske porabe, ki naj bi že letos presegla dovoljeno.
